naslovna_2

Kraljevska zelenjava

asparagus-crown-20151028122756.jpg~q75,dx720y432u1r1gg,c--

Kdo ne pozna špargljev, prve spomladanske zelenjave. Zaradi bogate hranilne sestave so šparglji zelo cenjeni in priporočljivi kot sestavni del spomladanskega jedilnika. Ker so šparglji lahko prebavljivi in imajo nizko vsebnost ogljikovih hidratov, so primerni za dietno, uravnoteženo prehrano. Aspargin v špargljih poveča delovanje ledvic, odvajanje vode iz telesa ter prispeva k »čiščenju« krviBogati so z vitamini, cinkom, folno kislino in balastnimi snovmi, zato so priporočljivi tudi v primerih slabe prebave, saj jo urejajo, pospešujejo in odpravljajo občutek napihnjenosti. Kalij v špargljih odlično vpliva na zmanjševanje maščobnih blazinic okrog trebuha. Vitamin A v špargljih pomaga obnoviti sluznico in prispeva k boljšemu zdravju oči.
V Sloveniji so začeli šparglje gojiti pred prvo svetovno vojno in med obema vojnama. Rastišče in podnebje v Sloveniji zelo ugodno vpliva na gojenje in uspevanje špargljev.
Vitamini skupine B poskrbijo, da je vaš, še tako natrpani urnik lažje izpeljati, saj na telo delujejo blagodejno in omogočajo lažje premagovanje stresa. Vitamin B6 poskrbi, da se zaužita hrana lažje pretvori v telesu potrebno energijo in tako pospešuje presnovo. Vitamin B6 prav tako sodeluje pri tvorbi nevrotransmitorjev. Nevrotransmitorji so hormoni, ki prenašajo živčne dražljaje med celicami in tako določajo razpoloženje, odzivanje in spanje. Vitamin B9 sodeluje pri tvorbi serotonina, tako imenovanega hormona sreča, zato je razpoloženje po okusni lahki jedi iz špargljev občutno boljše. Pantotenska kislina v špargljih odlično sodeluje pri tvorbi vitamina D, prav tako pa je pomembna pri tvorbi protiteles v imunskem sistemu.  Šparglji vsebujejo tudi vitamin E, ki ga telo ne more samo proizvajati. Vitamin E varuje hormone ter membrane imunskih celic pred prostimi radikal in zaradi tega jih lahko uvrščamo med »anti-aging« vrtnino.

0030637e523ec97ee199d3cca7fe8347

Šparglji, poznani tudi pod imenom beluši, spadajo v rod Asparagus. Zaradi svoje sestave so eno najboljših pomlajevalnih živil, ki vam jih nudi narava. Že stari Rimljani so šparglje cenili kot aristokratsko jed. Hipokrat pa jih je pred približno 4000 leti prvič omenil kot zdravilno rastlino. Stari Rimljani so šparglje uvrščali na seznam afrodiziakov, saj naj bi izboljševali moško spolno moč – vsaka nevesta je pred poroko dobila venček iz špargljev.

 

Uživanje špargljev

Uživamo mlade poganjke, ki jih režemo v pomladnih mesecih. Šparglji so zares dobri povsem sveži, najbolje še isti dan, ko so bili nabrani, saj slabo prenašajo skladiščenje. Kasneje izgubijo večino kakovostnih snovi in začnejo leseneti, oleseneli deli pa niso užitni.

Užitni deli špargljev so zeleni in obeljeni mladi poganjki, ki se režejo v pomladnih mesecih. Razlika med zelenimi in belimi šparglji je le v načinu pridelave in vzgoje. Bele šparglje pridobijo tako, da jih med rastjo pokrijejo s črno folijo in jim tako onemogočijo proizvajanje klorofila, ki vrtnino obarva zeleno. Najbolj aromatični in hranilno bogati  so divji šparglji, ki jih najdemo okrog robid in v gozdovih. V Sloveniji divje šparglje najdemo predvsem ob obali in v slovenski Istri, rastejo pa tudi na Krasu ter v Vipavski dolini.

Odlično jih lahko kombiniramo z drugo zelenjavo ali kot dodatek k ribam, mesu, testeninam ali v rižotah. Lahko jih dodamo v kruh, v pecivo, torte ali celo v sladoled. Za juhe in rižote uporabljamo v glavnem zelene, za mariniranje pa bele šparglje.

 807d1d7521ae05d011512150a5f375d517abefdb.jpg.cf_1

SHRANJEVANJE

Šparglji skladiščenja ne prenašajo najbolje, zato jih je potrebno zaužiti čim bolj sveže. Svežina šparglja preizkusite tako, da ga popraskate ali prelomite čim bližje odrezanemu mestu. Če se iz »poškodovanega« dela  izcediti sok, je špargelj svež in užiten.  Po nakupu njihovo svežino najlažje ohranite tako, da jih ovijete v mokro kuhinjsko krpo in  jih v hladilniku  hranite največ dva dni. Špargelj, ki oleseni, ni primeren za uživanje.