Pegasti badelj je rastlina, ki je zelo zaželena v svetu zdravilstva. Uporabljajo se sveži ali posušeni listi in semena. Semena se nabirajo jeseni (septembra in oktobra), posušijo in uporabijo za izvlečke, tinkture in prašek. Študije potrjujejo različne učinke pegastega badlja. Znan je tudi pod imeni Marijin osat, bodeča neža in ostrepec. Zraste lahko do dva metra visoko, v zdravilstvu pa se uporablja že dobrih 2000 let. Ko semena zmeljemo, naj bi imela rahel vonj po kakavu.

Semena so odločilna pri varovanju jeter, saj vsebujejo silimarin, ki krepi celično steno in preprečuje, da bi strupi vstopali v celice. Spodbuja tudi obnavljanje jetrnih celic. Silimarin pa ni topen v vodi, kar pomeni, da uživanje čaja ni učinkovito. V listih pa najdemo flavonoide oz antioksidante, ki koristijo ožilju, ter b-sitosterol, ki emulgira maščobe in razgrajuje holesterolne odložke.

Pegasti badelj se lahko uporablja tudi pri kroničnih vnetjih in cirozi jeter. Glede na to, da silimarin ščiti jestra in druge dele telesa pred škodljivimi prostimi radikali, ga priporočajo dot dopolnilno zelišče pri zdravljenju kroničnega hepatitisa.